Družbeni odnosi in stres

Socialni stiki in družbeni odnosi so zelo pomembni za duševno zdravje. Družina, prijatelji in drugi ljudje, s katerimi se počutimo dobro, nam lahko pomagajo obvladati stres. Zato je dobro razmisliti o lastnih komunikacijskih vzorcih, kajti medosebna komunikacija je osnova vseh odnosov.

Najprej se je treba zavedati, da vsak vidi svet skozi svoja »lastna očala« (lastne perspektive) in hkrati predpostavlja, da tudi drugi ljudje svet dojemajo enako. To je velika zmota, saj naš pogled na svet oblikujejo vse naše izkušnje in naša osebnost. S tem v mislih je pogosto lažje razčistiti nesporazume.

Da bi v pogovoru naredili nekaj dobrega zase in za sogovornika, je priporočljivo vaditi »aktivno poslušanje«. To metodo je razvil Carl Rogers in izhaja iz pogovora, ki je popolnoma usmerjen v stranko. Predpostavlja določen odnos in vključuje različna dejanja.

Odnos:

1. Poskusite biti »sami s seboj«, zaznajte svoje telo, dihanje in občutke v trenutni situaciji pogovora.
2. Vadite pozitivno, »hvaležno« pozornost. Poskusite najprej ne ovrednotiti, kar ste slišali, ampak razumeti stališče druge osebe. Ne prekinjajte sogovornika.
3. Poskusite razumeti tudi občutke druge osebe. Zakaj to počne? Kakšen je občutek?

Zaplet:

1. Ponovite osrednje točke povedanega, ne da bi to osebno vrednotili. Formulacije, kot sta »Misliš …« ali »Sem te prav razumel, da …«, lahko pomagajo. Na začetku se to morda zdi umetno ali čudno, vendar pomaga pri empatični komunikaciji in sogovorniku daje občutek, da ga resnično razumejo.
2. Jaz sporočila. Če se želite odzvati na povedano in izraziti svoje stališče, uporabite jaz sporočila, na primer z uporabo formulacij, kot sta »Verjamem/mislim …« ali »Meni se to zdi …«.
3. Razmišljanje. Odrazite povedano, kot je opisano v točki »Parafraziranje«, opišite pa tudi stvari, ki jih opazite pri sogovorniku, na primer držo in razpoloženje. Lahko bi na primer rekli: »Videti si slabe volje/žalosten.« Ali: »Zdi se, da ste zelo vznemirjeni.«

Aktivno poslušanje zahteva nekaj vaj, vendar je lahko njegovo vključevanje v pogovore zelo koristno. Občutljiva komunikacija spodbuja pozitiven pogovor v mnogih situacijah, v pogovorih s kolegi ali nadrejenimi, pa tudi s partnerjem ali našimi otroki. Privede do boljšega razumevanja sebe in lastnih reakcij in daje drugi osebi občutek, da vas resnično zanimajo njeni občutki in misli ter jih poskušate razumeti. Zato je ta komunikacija, usmerjena na partnerja, zelo primerna za izboljšanje in krepitev družbenih odnosov. (Vir: Friedemann Schulz von Thun, “Miteinander reden // pogovorimo za en z drugim”, rororo Sachbuch).