Posledice digitalizacije na človeka

Domov 9 Posledice digitalizacije na človeka

Digitalni stres

Glede na vsebino študije »Mladi v digitalnem časovnem stresu«, ki jo je izvedel Inštitut za raziskovanje mladinske kulture v imenu Saferinternet.at in ISPA v letu 2019, je znano, da 35 % mladih v Avstriji že zaznava ali doživlja digitalni časovni stres. Razlog temu so predvsem naslednji dejavniki:

  • »Pretirana« uporaba mobilnega telefona. Veliko mladih ljudi moti, ko ljudje okoli njih gledajo svoje mobilne telefone – to velja tako za prijatelje kot za starše. 55 % jih je celo obremenjenih s prevelikim gledanjem na svoj mobilni telefon.
  • Stres, ki izhaja iz obveze, da je treba takoj odgovoriti. Večina ponudnikov sporočil dandanes pokaže pošiljatelju sporočila, kdaj oziroma ko ga je prejemnik prebral, zato mnogi pričakujejo hiter odgovor. To lahko ustvari velik pritisk na posameznika in obvezo, da je potreben takojšen odziv. Skupine v družbenih omrežjih, v katerih se včasih izmenja na stotine sporočil na dan, povečajo ta stres.
  • Stalna razpoložljivost. Poleg tega imajo mladostniki – in tudi odrasli – ponoči mobilni telefon pogosto na dosegu roke, tako da lahko zjutraj, takoj ko se zbudijo, pogledajo na zaslon – tam pa so se morda nabrala obvestila, ki izzovejo reakcije. 

Študija iz leta 2015, ki jo je izvedla enota za raziskovanje konvergenc medijev na Univerzi Johannes Gutenberg v Mainzu, je prav tako pokazala, da večje količine poslanih in prejetih sporočil ter tako imenovana »internetna večopravilnost« (uporaba spletnih vsebin ob sočasnem izvajanju drugih dejavnostih), vodijo do digitalnega stresa. To lahko negativno vpliva na duševno in fizično počutje. Pri mlajših udeležencih študije je stres povzročala še posebej večopravilnost, medtem ko so starejši navadno bolj trpeli zaradi prevelike količine dohodnih sporočil.

Problem: FOMO 

FOMO, okrajšava za »fear of missing out/strah pred tem, da bi kaj zamudili«, je poseben dejavnik stresa pri uporabi digitalnih medijev. Ta občutek ima lahko različne vzroke:

  1. Dandanes je mogoče po družbenih omrežjih kadar koli izvedeti več o tem, kaj počnejo znanci in prijatelji. Vendar pa lahko opazovanje drugih, medtem ko nekaj počnejo, ne da bi bili mi tam prisotni, povzroči občutek, da smo izključeni.
  2. Tisto, kar drugi širijo po družbenih omrežjih, je seveda le najlepši/najboljši del življenja drugih. Žal se tega le redko zavedamo, ko pregledujemo slike in objave drugih ljudi. Posledično se hitro počutimo slabo, saj sami nimamo tako čudovitih izkušenj.
  3. Poplava možnosti izbire. Ogromna izbira možnosti glede vašega lastnega življenjskega sloga, ki se zdi dosegljiva, lahko povzroči tudi stres: Ali bi moral iti na koncert namesto v kino? Ali ne bi bila druga zaposlitev veliko boljša?
  4. Stalno preobremenjenost z informacijami. Nezmožnost, da ostanete na tekočem in berete vse nove objave, lahko povzroči neizmeren pritisk. V družbenih medijih ta pritisk povečujejo tehnike, kot je neskončno drsenje, da ljudje čim dlje ostanejo na ustrezni platformi.

Prvi korak, da se osvobodite digitalnega stresa v zasebnem prostoru, je vedeti, kateri so ti mehanizmi, in se zavedati, kako z njimi ravnati. Drugi korak je »digitalni detoks oziroma digitalno razstrupljanje«, to je zavesten izklop ali odlaganje digitalnih medijev, pa tudi izklop vseh obvestil, ki niso nujno potrebna.

Digitalizacija in varnost in varstvo zdravja pri delu (OSH)

Raziskave Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) so obravnavale naslednje teme:

  • kakšne so možnosti digitalizacije;
  • kako vplivajo na poklicno življenje, varnost in zdravje ljudi;
  • izzivi, s katerimi se je treba soočiti, in kako se z njimi spoprijeti, da bi povečali možnosti digitalnih tehnologij in s tem med drugim izboljšali delovne pogoje.

Digitalizacija izredno hitro spreminja svet dela. Cilj raziskovalnega programa EU-OSHA je oblikovalcem politik, raziskovalcem in delavcem zagotoviti verodostojne informacije o možnih vplivih na varnost in zdravje pri delu, da se lahko pravočasno in učinkovito sprejmejo varnostni ukrepi za zdravje delavcev.

Tu je nekaj citatov iz študije, ki dajejo vpogled v to, kateri so najpomembnejši dejavniki digitalizacije delovnega sveta:

»Obstaja nevarnost stresa, povezanega z delom, na primer zaradi spremljanja na delovnem mestu, dela ob robotih ali – v nekaterih sektorjih – zaradi negotovosti na delovnem mestu. Vendar se prenosljivost tehnologije lahko uporablja tudi za pomoč posameznikom pri spremljanju in obvladovanju stresa.«

»Na splošno so stres, tesnoba in depresija, povezani z delom, posledica negotove narave večine delovnih mest, negotovosti zaposlitve, intenzifikacije dela, opravljanje dela za več delodajalcev, stalnega nadzora, dela skupaj z roboti in pritiska sistemov umetne inteligence za povečanje produktivnosti (nekateri to imenujejo ‘digitalni bič’) zelo razširjene vrste stresa. Spletno nadlegovanje in ustrahovanje je razširjeno tudi na številnih delovnih mestih in v mnogih sektorjih.«

»Hitri tempo tehnoloških sprememb bi lahko privedel do težav z duševnim zdravjem ali izključitve kakovostnega dela za tiste, ki se ne morejo spoprijeti s stalnimi spremembami ali ‘inovacijami’ (včasih poimenovanimi ‘technostress’).« (Suh in Lee, 2017)

Raziskovalci so razmišljali tudi o možnih prihodnjih scenarijih na trgu dela:

»Na splošno ljudje delajo skupaj s sistemi umetne inteligence ali ‘coboti’, mnogi bi bili od njih opazovani, ocenjeni, izučeni, vodeni in nadzorovani. To lahko predstavlja za nekatere preveliko kognitivno breme. Drugi bi doživljali stres/tesnobo zaradi izgube nadzora ali odgovornosti in podpore vrstnikov pri delu ali pa so zaskrbljeni, kako natančno jih spremljajo.«

»Ljudje na splošno lažje usklajujejo osebne potrebe in potrebe, povezane z delom, ker je večina delovnih mest zelo prilagodljiva. Poleg tega so v delovne vmesnike vgrajeni algoritmi za spremljanje umetne inteligence, ki preprečujejo nezdrave delovne prakse. Kljub temu lahko stres še vedno predstavlja težavo za nekatere ljudi zaradi skušnjave, da bi bolj trdo delali, ker sta delo in osebno življenje zamegljeni in prepleteni, ker naloge postajajo bolj zapletene, ker jih nenehno spremljajo, ker se pričakuje, da se bodo prilagodili, in ker bodo ljudje izgubili medsebojno interakcijo pri delu. Zaradi avtomatizacije, robotizacije in umetne inteligence lahko nekateri delavci trpijo tudi zaradi stresa, ker so prikrajšani za naloge, na primer zato, ker nimajo dovolj dela, ker je njihovo delo monotono ali ker njihovo delo od njih ne zahteva, da bi uporabljali svoje kognitivne sposobnosti.«

 

Originalni viri:

Mladi v digitalnem časovnem stresu // original: Jugendliche im digitalen Zeitstress

Inštitut za raziskovanje mladinske kulture // original: Institut für Jugendkulturforschung

ISPA (Avstrijskih ponudnikov internetnih storitev // original: Internet Service Providers Austria)

konvergenc medijev // original: Medienkonvergenz na Univerzi Johannes Gutenberg v Mainzu

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu // original: European Agency for Safety and Health at Work