Koliko časa porabite vsak dan, ko berete e-pošto in sporočila, si ogledujete svoje najljubše objave t.i. infuencerjev na Instagramu in svoje spletne prijatelje obveščate o zgodbah na Facebooku? Ste kdaj imeli občutek, da ste zaradi tega pod stresom? Digitalni stres, ki ga povzroča npr. pritisk na posameznika, da čim hitreje odgovori na sporočila ali “strah pred tem, da bi kaj zamudili”, je v zadnjih letih vse bolj očiten.

Zato je tema evropskega projekta »Usposabljanje posameznikov za pridobivanje kompetenc pri premagovanje digitalnega stresa v obliki spletne aplikacije (TRIGS)«, ki se je začel oktobra 2019.
V okviru projekta so izobraževalne organizacije iz Italije, Bolgarije, Slovenije in Grčije, pod vodstvom nemških organizacij „Stiftung Medien- und Onlinesucht“ in „Systeme in Bewegungs e.V.“, skupaj razvile aplikacijo za preprečevanje in lajšanje digitalnega stresa.

Cilj projekta je torej ozavestiti uporabnike interneta o tveganjih za njihovo duševno zdravje in razviti aplikacijo, ki jim pomaga, da se naučijo obvladovati lastne sprožilce digitalnega stresa in zmanjšati digitalni stres.

Osnovne informacije o doživljanju stresnih dogodkov

Preprosto povedano, odziv našega telesa na stres je še vedno enak kot v kameni dobi ob srečanju z nevarnostjo, na primer sabljastim tigrom: priprava na beg ali boj. To pomeni, da naše telo s povečanjem krvnega tlaka in pospeševanjem srčnega utripa daje na voljo več energije, pospešuje se presnova maščob in sladkorja ter pozornost usmerja na stresorje (sprožilce stresa). Dihanje postane plitvejše in hitrejše. Hkrati se zaradi varčevanja z energijo zavrejo tudi drugi fizični procesi, kot sta prebava in imunski sistem. Nedavne raziskave kažejo, da so stresne reakcije lahko različne, odvisno od spola, življenjske faze in tega, katera čustva se v glavnem sprožijo. Vendar pa bi njihov podroben opis presegel obseg aplikacije.

Naš odziv na stres sprožijo različni stresorji, kot so pretirane zahteve, napetost in konflikti. Lahko ga okrepijo osebni odnosi, miselni vzorci in vrednotenja (na primer perfekcionizem). Če bi bilo nevarne situacije konec v kameni dobi in bi bil sprožilec stresa, na primer sabljasti tiger, uspešno ubit ali odgnan, bi se telo lahko umirilo. Opisani hormoni, ki vplivajo na telo, bi se lahko razgradili in telo bi vstopilo v fazo okrevanja. Dandanes pogosto ni tako, stresorji, kot sta stalna razpoložljivost ali pritiski rokov na delovnem mestu, trajajo dlje časa. Omenjeni akutni stresni sprožilci in posledično reakcije lahko preidejo v kronično stresno stanje, ki se kaže v simptomih, kot so splošna izčrpanost, oslabelost kardiovaskularnega sistema in senzoričnih organov, prebavne težave in napetost. Psihološke posledice so lahko od težav s spanjem, težav s koncentracijo in razdražljivosti do depresije in različnih anksioznih motenj.

Viri:

• Hans Selye: Stress. Lebensregeln vom Entdecker des Stress-Syndroms. Rowohlt TB-V., Rnb. (Mai 1986) ISBN 978-3499170720 (u. div. a. Bücher von H.Selye).
• Taylor SE, Klein LC, Lewis BP, Gruenewald TL, Gurung RA, Updegraff JA: Biobehavioral responses to stress in females: tend-and-befriend, not fight-or-flight, Psycholical Review, Band 107, Nr. 3S. 411–429, 2000 (Review).
• G. Sobrinho u. a.: Cortisol, prolactin, growth hormone and neurovegetative responses to emotions elicited during an hypnoidal state. In: Psychoneuroendocrinology, Januar 2003, 28(1): 1–17.

Pošljite nam sporočilo! [email protected]